»Čao Bela je zgodba o odraščanju, ki nikoli ni enostavno, o iskanju lastnega izraza, iskanju smisla in možnosti umetniške izpovedi. V filmu sem se ukvarjal z motivi, ki me obkrožajo čustveno in racionalno. Inspiracija zanj sta bila moja otroka in njuni prijatelji.«
»Še posebej Andrew Scott, ki smo ga doslej poznali predvsem kot 'seksi duhovinka' v genialni seriji Fleabag, zadene pravo noto melanholičnega hrepenenja, da vsega skupaj ne prevesi v melodramo.«
»Zahvalil se je tudi za 'čudovit scenarij' Stevena Knighta, delo celotne igralske zasedbe in ekipe, še posebej pa za 'briljantno delo in izredne priprave' glavne igralke, da utelesi ameriško sopranistko grškega rodu, ki je v svoji karieri lirične sopranistke nastopala v velikih opernih vlogah.«
»Ljudje prihajajo iz kina nasmejani. Starejše je med gledanjem filma stiskalo v grlu, marsikomu se je utrnila kakšna solza, iz kina pa so vsi prišli nasmejani. Moj namen je bil prav to.«
»Niti za hip si nisem mogel predstavljati, da bi Iliri v filmu govorili hrvaško – ali, še huje, angleško. Jasno pa je, da je ilirski jezik, ki ga uporabljamo, filmska konvencija – morali smo si ga izmisliti.«
»Nočem mistificirati zadev, ampak primerna karizma 'klikne' ali pa ne. To, ali bo vloga funkcionirala, ni odvisno samo od igralčeve poklicne sposobnosti, ampak tudi od njegovega značaja, intuicije.«
»Odzivi so se zvrstili v razponu 360 stopinj: nekateri filma nikakor ne marajo, nekatere filmske kritike izrazito moti domnevno pomanjkljiva narativno-dramaturška linija, razne nacionaliste pa film moti, češ da Iliri že niso bili taki barbari, da so imeli sijajne palače …«
»Druga zlata rola za preseženih 50.000 gledalcev je najlepše priznanje, ki bi si ga lahko želeli. S filmom smo se dotaknili ljudi, jih zabavali, jim kaj zanimivega prenesli in morda za uro in pol vzpostavili svet, ki ga poganjajo pogum, veselje in optimizem.«
»Pozicije glavnih akterjev, tako v sodobnosti kot v antični drami, namreč niso vedno jasne. Največja junakinja antične drame - po Žižkovem mnenju - ni dobra oseba.«
»Izstop iz sistema seveda ne more biti preprost. Revolucije je treba ponavljati, a ob tem se neizogibno postavlja vprašanje: ali ni v revolucija vedno le želja po novem gospodarju? O tem sem poskušal razmišljati v filmu, ki je asociativen in želi pustiti gledalca, da sam pride do svojih zaključkov.«